
Na Japonskem so zabeležili neverjetno odkritje, potem ko so z Boninskih otokov začeli odstranjevati potepuške mačke.
Oglaševanje
Japonski naravovarstveniki so pred leti začeli odstranjevati potepuške mačke z Boninskih otokov, ki so na območju lovile ogrožene rdečeglave golobe, piše BBC Wildlife Magazine.
Niso si predstavljali, da si bo populacija skoraj izumrle ptice z odstranitvijo 131 mačk med letoma 2010 in 2013 opomogla z roba izumrtja.
Kot je pojasnil Daiči Cujimoto, avtor študije, objavljene v Communications Biology, so rdečeglavi golobi zreducirani na tako majhno populacijo, da trpijo zaradi parjenja v sorodstvu, kar vodi v škodljive genetske mutacije.
Njihovo število se je konec 20. stoletja zaradi krčenja gozdov in plenjenja mačk močno zmanjšalo. Do leta 2008 je njihovo število padlo pod 80, vrsta pa je bila na robu izumrtja.

Kot že ime pove, imajo rdečeglavi golobi rdečkasto glavo, ki je v kontrastu z njihovim sivo-rjavim telesom. V dolžino merijo približno 40 centimetrov, najraje pa prebivajo v gozdovih.
Vendar ugotovitve raziskovalcev kažejo, da je populacija rdečeglavega goloba v samo treh letih nenavadno hitro okrevala. Potem ko so z otokov začeli odstranjevati mačke, se je skupno število opaženih golobov povečalo s 111 na 966 odraslih in z 9 na 189 mladih.
Parjenje v sorodstvu je skozi leta očistilo genom škodljivih mutacij
Znanstveniki so zato želeli raziskati genetske razlage, zakaj so nekatere ogrožene vrste bolj sposobne okrevanja kot druge. Primerjali so celotne genome divjih in ujetniških rdečeglavih lovskih golobov ter divjih populacij bolj razširjene japonske podvrste. Pri obeh vrstah so izmerili stopnjo škodljivih mutacij.
Ugotovili so, da so imeli rdečeglavi divji golobi manj škodljivih mutacij kot njihovi razširjeni sorodniki. Kot je ocenila raziskovalka Juji Isagi, je njihova genetska odpornost posledica njihovega dolgoročnega preživetja kot majhne, izolirane populacije pred prihodom ljudi.
Skozi stoletja je postopno parjenje v sorodstvu očistilo njihov genom škodljivih mutacij. "Ta edinstvena evolucijska zgodovina je pticam očitno dala odpornost, kakršne pri drugih ogroženih vrstah ni," je dodala Isagi. Študija poudarja, da se lahko v določenih pogojih majhne populacije skozi čas genetsko prilagodijo in preživijo tudi zelo resne upade.
Vendar pa raziskovalci opozarjajo, da zgodba ni povsem pozitivna. Kljub svoji odpornosti trenutno število golobov ostaja pod zgodovinsko ravnjo, zato obnovitev njihove populacije ostaja prednostna naloga raziskovalcev.
ZDRAVJE Z ALENKO KESAR: Pregled, ki traja nekaj sekund, a lahko reši življenje
Če podkast raje poslušate, lahko to storite spodaj
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje